nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V svojih knjigah ga je poskušal ujeti, čutil pa je, da v življenju čas dohiteva njega. V letih, ki sem jih preživela ob njem, v nekakšnem skoraj popolnoma vase zaprtem narobe svetu, kjer je bilo, kakor da imava svoj posebni koledar s samimi nedeljami ali samimi delavniki, in posebno uro samó za naju, ki je bíla tako, kakor ji je ukazoval gospod Proust, in ki ni imela nič skupnega z urami drugih ljudi - v vseh teh letih najbrž ni bilo dneva, ko se ni vsaj za hip prikazal njegov strah, da ne bo mogel dokončati tega, kar je začel. Ampak nikoli kot pritoževanje ali nestrpnost, temveč zmerom s prijaznostjo in smehljajem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani