nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kant je tak dogodek-znak seveda prepoznal v francoski revoluciji, šele Foucault pa nas je vse skupaj napotil nazaj na ponovno podrobno branje samega Kanta: »Ta dogodek ne sestoji nemara iz pomembnih del ali hudodelstev, ki bi jih naredili ljudje, zaradi katerih postane, kar je bilo veliko, za ljudi majhno, ali, kar je bilo majhno, veliko, in kakor s čarovnijo izginejo stare imenitne državne zgradbe in se na njihovem mestu kakor iz globine zemlje prikažejo druge.« Ne, tisto, kar predstavlja resnični dogodek, ni sama revolucionarna (ali tranzicijska, če hočete) drama, temveč je usoden način, kako se revolucija prikazuje, način, kako jo vsenaokrog sprejemajo gledalci, ki v njej ne sodelujejo, temveč jo ogledujejo - in ki v najboljšem ali najslabšem primeru pustijo, da jih potegne za sabo.
Iskreno mislim, da je danes ključno vprašanje natanko v tej perspektivi, v pogledu na dogodke, v boju za interpretacijo, s katere točke bomo gledali
na kompleksne procese okrog nas - ali, če ponovim za Kieslowskim, kdo se bo z nami pogovarjal o stvareh, ki se mu zdijo bistvene?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani