nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kot starodavna soba, kjer se je čas ustavil, prepojena z energijami osamljenih, izgubljenih duš, otožnih ljubezenskih pesmi, glasbenikov, igralcev, slikarjev, zatočišče posebnih in drugačnih, ki čutijo prakorenine antične Grčije. »Jasu,« mi nazdravi Vasilis, ko lastnik postavi na mizo vrček z vinom in dva navadna, motna kozarca, ki me spomnita na kmečko mizo moje babice; in košarico s še toplim, sveže pečenim koruznim kruhom s sezamom, grško solato s feto,, ki je nekaj takega kot namaz iz češerike, in nekakšno začinjeno, naoljeno jed iz gob. Poleg naju se usede lastnik, Perikles je, pove, tako kot njegov ded in praded. Ja, tako kot začetnik atenske demokracije, ponosno pokima, odpije velik požirek rumene tekočine v motnem kozarcu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani