nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Sploh se dežela, ki jo na površini, veliki kot, naseljuje milijon in pol ljudi, ponaša z najbolj čudnimi presežniki, celo za Afriko.
Ko smo z vrstniki še imeli časa na pretek in ga je bilo treba iznajdljivo kamuflirati z vsemi mogočimi zamudnimi domislicami, da nas ne bi kar naprej ogabno spominjal na večnost, tisto pošastno lepljivo one brez konca in kraja, ki te je, če si samo dvakrat zdolgočaseno zazehal, potegnila vase kot morje puhtečega, kadečega se asfalta, smo se šli včasih tisto igrico, v kateri so se vse besede morale začeti na izžrebano začetnico. Najbolj osovražene črke so bile a, h in ž, ker si, najsi si še tako razbijal glavo, nisi mogel priklicati v spomin kakšne konkretnejše živali od amebe (prav vidim, kako smo si vsi na široko gledali skoz prste, ko je prvi genij zmagoslavno zarjul ameba); nesrečni lojtrasti H je naklonil začetek malokateri omembe vredni reki v tedaj nam dostopnih geografskih širjavah (jezikovnozemljepisne invencije kot recimo Hidrijca
niso šle skozi); ž pa kaj več od žabe, žafrana, žirafe in Žirovnice sploh ni premogel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani