nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Na eni strani so visoke - ne vem natančno koliko, kot pa jih izmerim z Ljubljanskim nebotičnikom in so si iz oči v oči - na drugo stran pa se spuščajo in puščajo za seboj fantastične zgradbe iz peska, ki počasi kameni in ga razjedajo tista redka deževja, ko končno vendarle pridejo. Najlepše se bojda vidi ob sončnem zahodu, ampak kot nalašč se je ravno takrat začelo oblačiti in tako smo bili prikrajšani za tisti očarljivi pogled, ki smo ga videli na fotografiji. Tisto je bila scenografija za Tolkiena, ta je bliže T.S. Elliotu, samo da je manj pusta in bolj zapuščena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani