nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Predstava je statična, nedomiselna v inscenaciji celote uprizarjane igre in njenih posameznih prizorov, toga v mizansceni, predvsem pa je povsem brez ritma, ki odlikuje modernejše uprizoritve Čehova; prav izrazito menjavanje ritma najbolje izraža preplet komičnega in tragičnega, banalno vsakdanjega in trpko razbolenega v igrah A. P. Čehova. Izrazito moti pretirano zaposlovanje igralcev z nepomembnimi opravili, pa vsiljivo »poetiziranje« in žanrsko barvanje posameznih prizorov, ki so zlasti v razpletu igre podkrepljeni s številnimi režijskimi klicaji in preforsirano igro. Nad raven povprečne, v režijskem in igralskem pogledu medle, na oko pa dopadljive predstave, kakršnih se lahko dodobra nagledamo na odrih naših repertoarnih gledališč, se dviga le subtilna igra Matáseka v vlogi barona Tuzenbaha, pa zopet v ostri odrski prezenci utemeljena, učinkovita odrska miniatura, ki jo je v vlogi Soljonija izrisal Pracharž.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani