nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Sprehod skozi galerijske prostore je sprehod skozi dobrih trideset let, v katerih je definiral - na manj teoretičen, toda zato bolj pragmatičen način kot Duchamp - avanturo objekta: najdenega, poiskanega v realnosti, poistovetenega s samim seboj, delujočega v istovrstnem količinskem razmerju, potem ko ga avtor vpne v standardiziran okvir ali prekrije s prozornim pokrovom in ga predstavi kot v simuliranem zavoju, industrijskemu paketu. Avanturo objekta, ki zadovolji enkrat z njegovo samolastnostjo, drugič s serialnostjo, z akumulacijo neizmerljive abstraktne kvalitete; potem je to spet objekt, ki ga razreže, pa tudi dobesedno devastira in zalije s prozorno maso v ikonsko predstavitev.
»Zbiralska« strast do vsega potrošnega, pa tudi tistega z dimenzijo dragocene memorije ali spoštovanja dobiva v Armanovem sporočilu od prvotne junk robe, nabrane na smetišču, prek razsutih violin, pianina z značilnim metaforičnim podnaslovom Chopinov Waterloo do asemblažnih sestavov
plinskih mask, kmečkih vil, krampov, telefonov, električnih stikal, Renaultovih znakov, izlitih in stisnjenih slikarskih tub enkrat prizvok osovraženosti in pesimizma, drugič pa se nam razdaja z uživaštvom in poetičnostjo, ki jo avtor vešče »razlije«, potem ko zadovolji osnovnim likovnim načelom kompozicije in uglašenosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani