nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kaurismäki dela prav tako filme o izobčencih in marginalcih, pa se ne »afna« z eksperimentiranjem nosilcev podob.
Kar pa se tiče izpeljave izhodiščne problematike, ni kaj dosti očitati ne Dilerju ne Portlandu (1996) Nielsa Ardena Opleva; medtem ko se prvemu pozna režiserjevo desetletno bivanje v New, katerega underground estetiko je križal s koreninami evropskega filma, ki umirjajo precej realno podobo narkomanske skupnosti (v rokah prepotentnega ameriškega videasta bi zlahka nastal akcioner z vedri krvi), je Portland veliko bolj žanrski ter mestoma celo nadrealen, predvsem v sekvencah z imaginarnim črno-belim ozadjem, t.i. rear projekcijo, projicirano za realnim prvim planom v barvah. Ideja, za katero je avtor inspiracijo morda črpal iz dolge taksi sekvence Tarantinovega Šunda, je pri Portlandu veliko manj izdelana, saj sprva mišljeno ozadje vse prevečkrat stopa kar v prvi plan, avtorjev koncept distinkcije pa se s tem malce sesuva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani