nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Skrbno domišljena uprizoritev, ki gradi v prvi vrsti na študijsko poglobljeni in ponotranjeni igralski interpretaciji sleherne replike iz Pinterjeve lirske »pajčevine« mono-dialoga ter s matematično natančnostjo začrtanih premolkov, pavz in tišin, je gledalcu omogočila, da je mogel prav zaradi naravnost minimalistične uporabe odrskih izrazil čutno in čustveno kar najneposredneje doživeti vznemirljivo »potapljanje« v živi pesek Rebeccinih spominskih podob.
Režiserka je ob sodelovanju prevajalke in dramaturginje rafinirano prenesla na prizorišče vso značilno »pintereskno« nedorečenost in povsem svojevrstno dramatičnost, ki izhaja iz avtorjeve zavestno poudarjene izhodiščne negotovosti posameznika v sodobnem svetu. Njegov do skrajnosti odbran in izbrušen mono-dialog med pretežno mirno sedečima protagonistoma je postavila na samo gledališko »rampo«, ob zid oziroma na nekoliko razkošnejšo in razsežnejšo okensko polico, za katero pa se skozi šipe ne razkriva nikakršna odrešilna
ali sproščujoča podoba podeželske panorame (scenografka in kostumografka je bila).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani