nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Seveda pa ne gre brati kot morebitno posteriorno družbeno kritiko in na tesno prevajati te proze na pretekle politične modele, saj bi v tem primeru bralec, takoj nato pa še roman potegnila kratko, ker bi se v hipu znašli na spolzkih tleh nedistancirane politične paranoidnosti, na poglabljanju tistega, kar je mogoče enostavneje povedati in je bilo povedano zunaj literature. Zdi se, da so naštevanje vseh Antejevih težav, ki so posledica njegove pravičniške drže, manj selektivno kopičenje epizod in nepojasnjenih šikan ter celo redundanca v službi temeljne ideje romana, ki posameznika mimo kupa nepomembnosti pošilja na negotovo in celo strašno lastno pot. Ta se začne z redukcijo, s sesedanjem in pogrezanjem, in seveda vodi skozi margino, najprej družbeno -, zdaj že degradiran in brezposeln, se znajde med mamilaši, ki mu odprejo percepcijo -, potem pa tudi skozi mejna stanja zavesti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani