nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Pravzaprav je takšna ali drugačna represija v romanu preveč poudarjena, saj ob stalnem opisovanju podrobnosti pakta med nekakšno Cerkvijo in nekakšno na materializmu temelječo oblastjo, kar ob vsem drugem prekinja zgodbo, osebe v romanu zasledujejo druga drugo, si nastavljajo obremenilne predmete, se ovajajo, s čudnimi napravami usmerjajo misli drugih in se v imenu pripadnosti ali nepripadnosti ideji vzpenjajo po hierarhični lestvici.
Seveda pa ne gre brati kot morebitno posteriorno družbeno kritiko in na tesno prevajati te proze na pretekle politične modele, saj bi v tem primeru bralec, takoj nato pa še roman potegnila kratko, ker bi se v hipu znašli na spolzkih tleh nedistancirane politične paranoidnosti, na poglabljanju tistega, kar je mogoče enostavneje povedati in je bilo povedano zunaj literature. Zdi se, da so naštevanje vseh Antejevih težav, ki so posledica njegove pravičniške drže, manj selektivno kopičenje epizod in nepojasnjenih šikan ter celo redundanca v
službi temeljne ideje romana, ki posameznika mimo kupa nepomembnosti pošilja na negotovo in celo strašno lastno pot.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani