nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
(Na tem mestu morda ni odveč opozorilo na znani Derridajev očitek Lacanu - po svoje zadeva tudi, kolikor je komentator filmskih, literarnih ali opernih komadov - češ da »fikcijo« jemlje kot zbir »primerov«, ki so v službi predpostavljene »resnice«, takšna razpoložljivost pa ni mogoča brez poenostavljanja, zožitve kompleksnosti teksta, filma... zgolj na »poanto po izbiri« itn.)
zatrjuje, sklicujoč se med drugim na filme Lyncha, da je »tisto, kar konstituira realnost, ... neka minimalna idealizacija, ki jo subjekt potrebuje, da bi bil zmožen prenašati grozo Realnega«. Nekaj strani pozneje se mu ob Hitchcocku - očitno sta oba režiserja oziroma filma res »ilustraciji«, utelesitvi nekega koncepta - zapiše malodane identična formulacija: »jedro realnosti predstavlja groza, groza Realnega, in tisto, kar konstituira realnost, je neka minimalna idealizacija, ki jo subjekt potrebuje, da bi bil sposoben prenašati Realno«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani