nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Še bolj kakor v jeziku je Brechtovo izrazito tendenčnost čutiti v njegovih dramskih zgodbah, socialno pravičniških, moralno in etično revolucionarnih, saj je vendar treba - po njegovem pojmovanju poslanstva gledališča - svet tudi spremeniti, ne ga samo ponazarjati, tako da se to pri njem dogaja večidel povsem prozorno in nazorno, največkrat kar v pridigarskih parabolah.
Posebej odkrito pristranski, samosvoje vzgojni, tribunsko udarni, s protestantizmom prežarjeni, mitingaško sugestivni pa so potujitveni songi, prežeti z ironijo in sarkazmom.
Priznam, da se pri prevajanju sredi njegovih številnih načelnih spisov in teorij o njem dostikrat nisem najbolje ne znašel ne počutil, ker sta se mi ob besedilu ves čas tudi njegova razgaljena, publicistično aktualna, politično propagandna, reklamno bobnajoča ideologija in moja podzavestna skrb, da je umetnina, tudi Brechtova, vendarle nekaj več kakor zgolj tehnično spretno prepletanje ideje, vsebine in zgodbe v
bolj ali manj v tipe spremenjenih ali celo skonstruiranih osebah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani