nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Obenem je tudi metafora o zmrazljivem Zlu kot »stalnem gostu v človeškem srcu«, o gostu, ki je močnejši, kot je volja po svobodi in pravičnosti, kot so socialni upori, religije in poslanice o bratski ljubezni, in je odkrivanje tega zla rodovitnejše, kot so takšne poslanice.
Dramaturška posebnost romana je njegovo asociacijsko področje, na katerem stvarni primer - dejanje, misel, čustvo - korespondira nazaj in naprej s podobnim drugim; na katerem detajl prehaja v simbol, enkratno v tipično, današnje v vsečasno, dogodek med štirimi stenami v vseevropskega, vsezemeljskega. Ravnatelj jetnišnice Stari npr. opazuje iz upravne zgradbe gorečo stavbo, pripovedovalec pa: »Tako je pred dvatisoč leti stal ob oknu rimski prokurator in gledal na gorečo pokrajino uporne Judeje.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani