nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zvenenje v glavi je na poti, ki pelje proč od na primer tako pogoste orwellovske patetične poze in shematične didaktičnosti, avtorja neustavljivo zanaša v zla, tja, kjer se zlo zares zmeraj znova koti in - kot pokaže livadski upor - tudi vedno znova žre svoje otroke. pripovedovalec pravzaprav v kar se da podrobnostih obnavlja zgodbo zapornika, legendarnega začetnika upora, ki se na koncu sfiži, ker se je pač moral sfižiti kot vsako podobno dejanje, a si zapik poišče v izjavi, da se bo moral »pri svojem poročanju zanesti na tista krila, ki so (mojega) pripovedovalca nenehno nosila visoko gor in ga trdo spuščala daleč navzdol«, torej na krila frivolne domišljije, ki »čez najvišjo in najstarejšo legendo nesejo z enako močjo kot čez najnižjo in najnovejšo resničnost.« Relativizem, začinjen s kafkovsko samoumevnostjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani