nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In če pogledamo na primer tudi na njegovo toliko zasmehovano pesnitev budnico Kdo je mar? v le malce drugačni perspektivi, če mu za spremembo pripišemo kanček avtoironičnosti ob njenem ustvarjanju - ugotovimo, da je stvar neznansko imenitna in zabavna, ne da bi pri tem sploh zgrešila tisto osnovno narodobudno poanto. In njegovi razvpiti neologizmi: mar moramo res čredno verjeti tistemu, ki je prvi pričel goniti lajno z napevom o tem, kako je bil možakar tako nepopisno lenobnega duha, da je v zagatnih primerih besede kar lepo skrivenčil, posekal in posilil v manjkajoči prostor, ki sta mu ga narekovali stopica in rima? Ali pa so bili ti artefakti njegovi avtentično umetniški (mestoma pač tudi neuspeli) poskusi preseganja utesnjujočih okvirov, torej poskusi, kakršni so se nato legitimno pričeli pojavljati šele v modernizmu?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani