nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Pa si izmišljuje verze in zgodbe ter pri tem v najboljšem primeru všečno opleta s svojim slogom - a slej ko prej manjka smiselna vsebina in vse skupaj je prisiljeno, neavtentično.
K temu prispeva svoj delež tudi obstajanje takšnih, po mojem mnenju res čudnih institucij, kot so tako imenovane delavnice oziroma šole kreativnega pisanja, kjer starejši izkušenejši literati prihajajočim vcepljajo svoje preverjene (in po možnosti tudi že od predhodnikov prevzete) metode za priklic ustvarjalnosti in kaj vem, kaj še vse - nikoli namreč nisem bil na nobenem tovrstnem usmerjanju, pa tudi nikoli ne bi pristal na kaj takega; razen seveda, če bi šel tja iz čistega cinizma, da bi potem lahko še bolj informirano razpravljal o njegovi absurdnosti, ki se mi tudi brez teh živih podatkov zdi neomajna.
Zakaj takšna srdita reakcija z moje strani - na nekaj navzven pravzaprav dobrohotnega, mentorsko velikodušnega?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani