nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kot da je starosvetni svet, katerega boleče sesipanje je nedvomno prva tema te poezije, samo gradivo za vedno nove in vedno višje zasnutke pesniških pričevanj o izginulem, a vendar čustveno še vedno navzočem svetu. je pesnik, ki pri živem telesu doživlja nepreklicno odhajanje celovitega, socialno sklenjenega in biblično kompaktnega sveta, ter ga skuša s svojim mučeniškim pesniškim telesom zadržati. Pri tem početju je tako rekoč sam proti vsem: »Le svojo srčno uro imam,/ po kateri znam in moram/ živeti ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani