nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Mita o usmiljenem Samarijanu sredi razdejane Evrope, obdane z ognjem in oblite s krvjo, ki je doslej prežemal tako rekoč ves javni in medijski prostor, ni načel le pritisk ZDA in židovskega svetovnega kongresa na švicarske banke, ki je nazadnje le prepričal državo o potrebi po temeljiti preiskavi preteklosti, marveč se po pisanju tukajšnjih medijev dobesedno razblinja prav v odmevih na Paponov proces.
»Če bi Nemčija okupirala tudi Švico, usoda slednje ne bi bila prav nič boljša od tiste, ki je doletela Francijo,« pravi švicarski zgodovinar Borgin in dodaja, da konfederacija v tistem obdobju ni zagrešila le političnih napak, marveč tudi vrsto moralnih, denimo uvedbo pečata »J« za potne liste nemških ali pa zaprtje meje za begunce v letu 1942. » res ni izročala, a tega od nje tudi zahtevali niso,« pravi zgodovinar, ki je v tem samoobujanju vesti prvi javno zastavil vprašanje, češ, kaj bi storili, če bi nacisti tudi od nas zahtevali deportacijo vseh, ki so tedaj
bivali na našem ozemlju. Dnevnik Lausanne je te dni, denimo, zapisal, da Henrich Rothmund, šef policijskega oddelka za tujce, ki je uvedel pečat »J«, po vojni ni bil nikoli zaslišan zaradi odkrite antisemitske politike, pa tudi številni drugi ugledni Švicarji ne, kompromitirani zaradi sodelovanja z nacisti, kar med drugim velja za bankirja Genoud.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani