nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Toda njegova pobuda je bila tedaj ustavljena že v vladnem postopku.
Leta so bila torej potrebna, da so pobudniki zakona med poslanci (in najbrž tudi ljudje na ministrstvu za kulturo) dojeli, da zakon o kulturnem tolarju ob vseh že prej izglasovanih podobnih zakonih (poslanec zatrjuje, da jih je okoli 70!) sicer ne zagotavlja povsem, da bodo vse v njem zapisane finančne obveznosti države tudi dosledno uresničene (zavisijo pač od vsakoletnih proračunskih zmogljivosti države, ki so omejene, in od vsakokratne razsodnosti poslancev v državnem zboru), vsekakor pa ponuja otipljivejši obet, da bo razvojnih sredstev več, kot jih je bilo doslej, in da bo imel tudi resorni minister v vsakokratnem proračunskem usklajevanju na voljo nekaj močnih dodatnih argumentov.
Za slovensko kulturo je gotovo koristno, da je ob odsotnosti nacionalnega kulturnega programa (kot v krovnem zakonu predvidenega trajnejšega razvojnega načrta slovenske kulture v javnem interesu) ministrstvo prav
za sprejeti zakon pripravilo povsem konkretno in preverljivo listo prednostnih nalog na področjih sanacije najbolj ogroženih in najkakovostnejših objektov kulturne dediščine, približevanja mreže splošnoizobraževalnih knjižnic mednarodnim standardom, ureditve prostorskih pogojev za nekatere osrednje javne zavode in ohranjanja razvojne ravni ter izenačevanja standarda ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani