nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Nicolino krivo pričevanje je vzdržalo prav zato, ker je z individualnim posegom preprečila globalizacijo problema, ker je pravočasno negirala teze prišleka, ki je s svojim prihodom ogrozil integriteto male ruralne skupnosti.
Egoyanovo mestece je eno najbolj eteričnih in neoprijemljivih prizorišč sodobnega filmskega spomina na sploh, saj režiser vseh teh lokacij - tistih pet hiš, prirejene sodne dvorane in cesto, kjer se odvrti večina filma (odmislimo na tem mestu flash-backe) - niti enkrat logično ne poveže skupaj in jih predstavi kot mesto, skupnost; povedano drugače, to sicer (nekdaj) harmonično skupnost prikaže kot skupek individualnih in povsem dislociranih enot, in prav zato je kakršnakoli globalizacija izključena, integriteta pa zagotovljena. Sladki poslej je eno najbolj zapletenih, a hkrati vznemirljivih del sodobne zahodne kinematografije, zato večkratni ogled seveda ni odveč; časovne elipse, narativni preskoki, flash-backi, s katerimi se Egoyan ves čas poigrava,
vse to daje ob vsakokratnem ponovnem ogledu določen občutek nedostopnosti; gledalec se dejansko počuti kot prišlek v odtujeno skupnost, kot lik Holma, kjer vedno najde nekaj novega in kar mu nudi nešteto interpretativnih možnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani