nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Bakovič je zanj takorekoč »idealna« zasedba; s svojo živostjo dogajanje ostri in ozemljuje, njegovi ironično-humorni komentarji nam topike igre ne oddaljujejo, temveč nas z njo ravno še bolj identificirajo; Bakovič je v artikulaciji svojega burkaško-služabniškega »rezóna« razločen in dosleden do kraja: ritmično sinkopirano je tako njegovo življenje kot tudi njegova nesmiselna smrt. Ostali protagonisti te »igre plašča in meča« so še kot dosledni in avtentični plemič Klotald s španskim videzom, kot zaskrbljeni eksperimentator z usodo in v matematiko zasanjani poljski kralj, kot zagnani, a neuspešni moskovski Astolf, ter obe ženski: kot odločna Rosaura, nekakšno androgino bitje, ki jo bolj kot združitev zaznamuje odpoved, in kot nekako nemočna infantinja Estrella. Ne nazadnje je treba še omeniti, da so v uprizoritvi, ki gotovo pomeni vrhunec letošnje sezone ljubljanske Drame, izredno natančno in čisto uprizorjeni tudi domala vsi njeni epizodni in množični prizori.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani