nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Šturbejeva prezenca na odru je v resnici »absenca«, pravzaprav je Sigismund junak-senca, ki se sicer še vedno boji, da bo vse »minilo kakor sen«, vendar njegova moč raste ravno iz tega strahu in tesnobe; njegov »konec« je ritmični ritardando (podobno se je »ustavila« že Kiceva režija Ukročene trmoglavke v SLG Celje), prehod v neko drugo gibanje, v drugo življenje.
Druga pomembna figura uprizoritve je Klarin, ki Calderónovo »komedijo« približuje njenemu današnjemu pojmovanju. Bakovič je zanj takorekoč »idealna« zasedba; s svojo živostjo dogajanje ostri in ozemljuje, njegovi ironično-humorni komentarji nam topike igre ne oddaljujejo, temveč nas z njo ravno še bolj identificirajo; Bakovič je v artikulaciji svojega burkaško-služabniškega »rezóna« razločen in dosleden do kraja: ritmično sinkopirano je tako njegovo življenje kot tudi njegova nesmiselna smrt.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani