nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V podobni vlogi se je ženska pojavljala že v romantiki, toda ustvarjalci v času simbolizma so jo slikali drugače: »Tisti, ki so se ukvarjali s temno stranjo človekove narave, so predstavo o ženski uprizarjali simbolno, kot oblečeno ali poloblečeno žensko, kot Salomo, kot mešano bitje - pol žensko, pol žival - kot sfingo ali himero, ki radovednega potnika zvablja v prepad, ali kot meduzo s kačami namesto las na glavi, ki s strmečimi očmi nebudnega opazovalca spremeni v kamen.« Ta oznaka se sicer bolj nanaša na eminentni kontinentalni simbolizem (npr. pri F. Khnopffu), toda njegove prvine so očitne tudi pri Angležih. A ob »mešanih bitjih« in postavah iz grške mitologije so tu tudi dekleta oziroma ženske iz »vsakdanjika«; v senzualnem izrazu, a tudi notranji, psihološki moči predstavljajo več kot model, ki je slikarjem rabil za »zgled«; poleg tega da torej ene izražajo svojo čutno naravo, druge preraščajo v arhetipske podobe in vsebujejo globlja
sporočila dobe, ki je veljala za »dekadentno«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani