nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kajti kot so zapisali pisci v zajetnem katalogu, je ena najbolj tipičnih tem iz kanona simbolizma ravno ženska, »usodna ženska«, a tudi ženska kot skrivnostno, spiritualno bitje, ki privlači s svojo smrtno fascinacijo.
V podobni vlogi se je ženska pojavljala že v romantiki, toda ustvarjalci v času simbolizma so jo slikali drugače: »Tisti, ki so se ukvarjali s temno stranjo človekove narave, so predstavo o ženski uprizarjali simbolno, kot oblečeno ali poloblečeno žensko, kot Salomo, kot mešano bitje - pol žensko, pol žival - kot sfingo ali himero, ki radovednega potnika zvablja v prepad, ali kot meduzo s kačami namesto las na glavi, ki s strmečimi očmi nebudnega opazovalca spremeni v kamen.« Ta oznaka se sicer bolj nanaša na eminentni kontinentalni simbolizem (npr. pri F. Khnopffu), toda njegove prvine so očitne tudi pri Angležih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani