nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Pri kritičnih pogledih na maturitetna pravila gre za vprašanje matematike kot obveznega predmeta na maturi in nujnosti obvladovanja matematične snovi za vse vrste študijev na fakulteti, ne pa za zmanjševanje njene vloge v šoli, kot se zdi P.. Od zagovornika obstoječega stanja bi, da bi nas prepričal, potrebovali drugačne dokaze, npr.: podatke o tem, da se naravoslovne fakultete vse bolj polnijo, saj se maturanti zaradi uvedbe matematike na maturi in posledično dobrega obvladovanja tega predmeta težkega naravoslovnega študija ne izogibajo več; dejstva, da bi študent brez matematičnega znanja ne zmogel doštudirati slovenščine in je potem učiti v šoli; odgovor na vprašanje, v čem naj bi dijak, ki je na maturi nabral veliko število točk pri matematiki, bolje študiral angleščino od tistega, ki je nabral veliko točk pri angleščini, pri matematiki pa je komaj zbral dvojko in se zato na angleščino, za katero je potrebno veliko število odstotnih točk, sploh ne more vpisati; utemeljitev
prilagojenosti »danim razmeram« (če gre za nenehno nižanje nivoja pri matematiki, bo težko utemeljiti njeno koristnost za bodoči študij); razlago prednosti izgube leta zaradi dveh padcev pri matematiki in ponavljanje vseh z dobrimi ocenami opravljenih maturitetnih predmetov pred takojšnjo možnostjo vpisa na izbrani študij, ki ni povezan z matematiko; poročilo o vsestranski raziskavi, ki bi zajela ne samo maturante takoj po opravljeni maturi, ampak tudi bruce, študente višjih letnikov, profesorje na univerzi ipd. Žal obratnih primerov, ki bi bili P. bolj razumljivi, ni mogoče dajati, saj omejitve vpisa na večino naravoslovno-tehniških fakultet ni (če bi bila, bi ga lahko vprašala npr., ali se mu zdi smiselno, da dvojka iz angleščine ob osmih točkah iz matematike onemogoči maturantu študij gradbeništva).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani