nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Tudi v osrednjem dramskem vozlanju ne: vse tisto, kar Jesihovih pet narobe svetov stori s svojim »nasprotjem«, pozitivcema Kobilarjem in njegovo gospo Kobilo, da se prvi naposled ukloni njihovi narobe pameti in postane tak kot vsi ter druga kot krilati Pegaz protestno ali uporniško odhrza stran iz človeškega sveta, češ, človek je neumen, ko si misli, da »ima žival v lasti« - tudi to obstane pri bleščečem se verbalizmu kot sama vase zaprta in posplošena prispodoba, metafora tako rekoč brez referenta.
Režiserju novogoriške krstne uprizoritve je povzročala očitno največ problemov Kobilina »slabotna zgodba« (če uporabim avtorjevo samooznako). Odrsko dogajanje, ki je pri vseskozi v kopičenju raznorodnih anekdotičnih drobcev, le v zametkih situacij in prizorov, striktno brez trdnejše medsebojne povezave, v nenehnem preobračanju in spreminjanju enih in istih figur, skuša predstava po nujni (?) logiki stvari združiti vsaj na približnem skupnem imenovalcu, hkrati pa tudi zgostiti
ekstenzivno in laksno (in ne preveč selektivno) dramatikovo besedotvorje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani