nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V Jesihovi novi igri ostaja vse, kar je, od začetka do konca retorično, vse eno samo - kot pri po pravilu - briljantno neizčrpno poigravanje z besedami in sintagmami, metaforami in slogi, vsemogočimi jezikovnimi klišeji in neologizmi, hitrimi menjavanji govornih položajev in razpoloženj v kolikor mogoče širokem razponu med smešnicami in visoko liričnostjo, zdaj z romantičnim sentimentom in zatem zmeraj spet z dobrodušnimi vulgarizmi. V vsem tem skorajda ničesar, kar bi seglo onkraj virtuoznih jezikovnih bravuroznosti. Tudi v osrednjem dramskem vozlanju ne: vse tisto, kar Jesihovih pet narobe svetov stori s svojim »nasprotjem«, pozitivcema Kobilarjem in njegovo gospo Kobilo, da se prvi naposled ukloni njihovi narobe pameti in postane tak kot vsi ter druga kot krilati Pegaz protestno ali uporniško odhrza stran iz človeškega sveta, češ, človek je neumen, ko si misli, da »ima žival v lasti« - tudi to obstane pri bleščečem se verbalizmu kot sama vase zaprta in posplošena
prispodoba, metafora tako rekoč brez referenta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani