nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Naziranje, ki izhaja iz takih premis, se zato ne vpraša, ali ni morda zmaga »demoničnega« krščanstva nad »svetlobo« Rima zgolj vnanja podoba trde logike, logike, ki obvladuje celoto in spričo katere zgodovinski pojav Rimskega imperija ni vzdržal pritiska ter je propadel. Tak empirizem se zato tudi ne vpraša po verifikacijski predpostavki izkustvenega dejstva, zaradi česar mu uide prav subjekt izkustvenega pogleda, skratka, spregleda mesto, kjer je prav neizkustveno edino možna verifikacija izkustva.
Zgodovinopisje, ki temelji na šibkih členih opisanih dveh epistemoloških predpostavk, je torej brati kot naivno, nereflektirano nizanje zgodovinskih pojavov brez vpogleda v njihovo »rdečo nit«, je v pretežni meri pripovedovanje zgodb o »dobrih in slabih fantih« brez naglavnega Zločinca, ga je brati samo kot registriranje »simptomov«, ne da bi vedelo, da so to simptomi »nezavednega vzroka«, vzroka, ki je »kriv« za obnašanje posameznih členov
zgodovinske verige in ki ga npr. vidi materialistično zgodovinopisje - če navedemo dober primer »mišljenja zgodovine« - v razvoju proizvajalnih sil in družbenih odnosov ter njihovih protislovij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani