nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Več bi bilo treba narediti za prodajo knjig, s čimer bi se povečale naklade in znižali stroški; sedanji trendi, ki povečujejo število naslovov in zmanjšujejo naklade, niso v prid ne založbam ne avtorjem. Vsi taki predlogi se vedno zgubijo v blodnjakih samoupravne uravnilovke (Dajmo vsem enako, saj smo vsi enakopravni, vsi ustvarjalci!) in v strahovih pred zamerami med avtorji in uredniki (Samo da je mir v hiši, četudi streha pušča!); nazadnje se vedno izkaže, da je obstoječi sistem avtorskega honoriranje najboljši možen od vseh možnih sistemov. V resnici pa se za honorarno politiko slovenskih založb skrivajo vse hujše stvari, mdr. lažno in varljivo prepričanje, da se z avtorskimi honorarji da kaj bistveno privarčevati; v kriznih trenutkih so namreč zmeraj pod udarom najprej avtorji in njihovi honorarji (krčenje programov, nižanje honorarjev in manipuliranje z njihovim izplačevanjem), šele potem tiskarji, papirničarji in njihovi monopoli, in čisto
nazadnje (če kdaj) notranje rezerve v založbi, presežek zaposlenih, slaba učinkovitost dela, neracionalna organizacija in zapravljanje s trženjem, reklamiranjem, prodajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani