nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Znano je tudi, da celo naše osrednje založbe izdajajo piratske izdaje, saj nimajo urejenih ne avtorskih pravic s tujim založnikom (pogodba in plačilo založniku) ne dovoljenja za objavo od avtorja ali njegovega agenta; v takih primerih vsakršna publiciteta, četudi samo o avtorskih honorarjih, založbi lahko škoduje. V izjavi urednika Pomurske založbe je mogoče podvomiti o resničnosti navedbe, da so pri subvencioniranih delih honorarji »po pravilu nad sredino priporočenega razpona honorarjev«; to bi npr. pri izvirnih delih pomenilo ok. 90.000-100.000 tolarjev za avtorsko polo, pri prevodih pa med 55.000 in 60.000 - takih honorarjev pa osrednje slovenske založbe praviloma na izplačujejo. Gotovo je res, da avtorji leposlovnih del, kot pravi, nočejo biti plačani od prodaje, tj. honorirani z odstotkom od maloprodajne cene, kot bi si želeli založniki - res pa je tudi, da ima avtor težave, ko skuša uveljaviti tak način honoriranja pri neleposlovnih komercialnih delih, kjer - v nasprotju s
prej omenjenim - prav založba ne kaže zanimanja za tak način avtorskega odškodovanja, če pa že, skuša odstotek od prodaje čim bolj znižati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani