nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Dogajanje je postavljeno na skoraj prazen oder, s klavirjem, za katerim sedi tokrat nemi pianist Manny (), razgaljenimi stenami in odrsko mašinerijo, ki nas opozarja, da kukamo za odrsko iluzijo, da smo priče pripravam in da je oder, razen v času predstav, najprej delovno mesto, po katerem se precej samovoljno in lenobno sprehajajo odrski delavci () in v vse vnašajo ležeren ritem in ignoranco.
Na tem ogromnem slečenem odru je zelo učinkovito ustvarjal atmosfero in usmerjal pogled gledalca z lučjo (Pascal Mérat), ki se seli tudi v dvorano, pač v skladu z divinimi živahnimi nagovarjanji publike, ki prisostvuje njenemu mojstrskemu razredu, saj je nekako jasno, da mora njena oblastnost seči čez rampo in sploh čez vse. je - uprizoritev je izzvenela kot počastitev štiridesetletnice njenega gledališkega ustvarjanja - odigrala suvereno; bolj kot nakopičeno zlobo in zagrizen, nenehen boj za mesto pod žarometi je poudarila nostalgijo in sentiment, ki ju poganja spomin na dneve
slave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani