nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Režiser in scenograf tržaške uprizoritve je, presenetljivo, bolj kot na karikiranje pretiravanja in patetike v operni konvenciji, bolj kot na smešenje manire, ki smo ga v njegovih preteklih predstavah pogosto videli in ki predstavlja temelj njegovega režijskega branja, stavil na psihološko prepričljivost razplastene operne dive in fascinacijo s tehnično zahtevnostjo petja njenih učencev. Torej je tesneje, kot bi pričakovali, rekonstruiral svet opere, zraven pa predvsem pri stranskih osebah vnašal natančne, drobne potujitve. Dogajanje je postavljeno na skoraj prazen oder, s klavirjem, za katerim sedi tokrat nemi pianist Manny (), razgaljenimi stenami in odrsko mašinerijo, ki nas opozarja, da kukamo za odrsko iluzijo, da smo priče pripravam in da je oder, razen v času predstav, najprej delovno mesto, po katerem se precej samovoljno in lenobno sprehajajo odrski delavci () in v vse vnašajo ležeren ritem in ignoranco.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani