nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ali ne bi bil že čas, da bi končno priznali, da vse te grožnje, izobčenja, prepovedi in neusmiljeno briskiranje obupanih duhovnikov in vernikov, ki so se znašli v življenjski krizi, niso izraz Jezusovega usmiljenja, ampak relikti grobega fevdalnega političnega instrumentarija, in bi se zato kazalo nasloniti bolj na spravljivost in dialog kot na absolutistično brezprizivnost?
V tem smislu bi ostanek prostega časa takšni božji služabniki lahko porabili za to, da bi se sprijaznili z dejstvom, da kritična stališča do praktičnih problemov apostolovanja in (krščanskega) življenja niso nujno napad na temeljne verske dogme, kar bi nekateri v cerkvi radi dokazali, s čimer bi se elegantno znebili vsakogar, ki jim s svojo pokončnostjo in domišljijo zmeštra utečeno kombinatoriko v njihovi pregledni piramidi oblastništva in moči.
Mrzlično in brezobzirno utrjevanje te piramide je dolgoročno nezadosten motiv, da bi se Cerkvi zaradi
njega splačalo polagoma izgubiti vlogo obetajočega kažipota, ki ga ljudje v postideološkem svetu brez velikih vizij iščejo bolj kot kdaj prej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani