nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Retrospektiva filmov Kojija Vakamacuja, ki je začel filmsko pot sredi 60. let s 16 mm filmi in doživel vrhunec v obdobju 1968-1972 s 35 mm filmi, je redka priložnost, da občutiš, kaj lahko underground doprinese k filmski umetnosti mainstreama.
Domala odlična tehnična kvaliteta, z barvnimi scenami insertiranega črno-belega filma iz leta 1969, gradi naracijo s potenciranimi prvimi plani telesa ali obraza, uživajočega v spolnem aktu ali oblitega, po natančno razkazanem mučenju in pretepanju, s krvjo, ter z dramatično vodeno montažo scen, ki so prenapolnjene s hard spolnostjo, od heteroseksualnih orgij do samozadovoljevanja, in z nasiljem. Ko igralec dobesedno bruha kri v kamero, po napadu kašlja, ko za trenutek prekine spolno seanso, se vprašam, ali gre - brez besed in cenenega psihologizma - za prikaz konca, na pol razpadajočega tuberkuloznega telesa ali pa je to eden od načinov umiranja v 60. letih velikega števila posrednih in neposrednih žrtev atomske bombe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani