nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Na obali je Birdie stopila v vznemirljiv nov svet, poln hrupnih vozil, ki so jih nekateri norci vozili po napačni strani ceste in pri tem nenehno pritiskali na hupe; njihovi obrazi so bili nasmejani in oči vesele, njihova polt pa je obsegala vse odtenke od muškatnega oreščka do najtemnejše ebenovine; sedeli so zleknjeni v sedeže, roke pa so jim bingljale skozi okna. Od daleč je videla v črno oblečene stare mame, ki so posedale na pragu hiš, komaj kaj večjih od hišic za čolne, od katerih je vsaka obsegala le dnevno sobo, zato pa se je iz njih odpiral čudovit razgled na pristanišče, za njim pa na neskončno modrino morja in neba ter na jadra ribiških čolnov, na katerih so se možje in sinovi varno vračali v pristanišče.
Birdie je globoko dihala in si utirala pot ob obali proti stopnišču, ki naj bi jo privedlo v mesto; poskušala je prepoznavati vonjave, kombinacijo nafte, školjk, ostrega sira in začinjenih klobas, vonj oranževcev in cvetočih limonovcev, s katerimi je
bila porasla vzpetina nad mestom, nazadnje pa še strupeni vonj, prihajajoč iz tovarne; prav presenečena je bila, ko je opazila tako tovarnico na sredi med kavarno in trgovino s krajevnimi spominki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani