nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kar nam razstava ponuja kot »imaginativno fotografijo«, je kvečjemu stranski produkt eksperimentiranja z možnostmi fotografskega izražanja na posreden način, in čeprav se zavedamo, da je tudi s fotografijami, ki nastanejo brez montažnih kombinacij in naknadnih vnašanj dodatnih pomenov v posnetek, mogoče manipulirati ter predstaviti realnost na drugačen način od tistega, na katerega je v določenem trenutku obstajala pred objektivom, je njihovo presežno vrednost iskati v interpretaciji motiva, ne pa v njegovi nasilni interpolaciji v spekulativne pomenske kontekste.
Avtorjev, ki jim uspe z montažo in podobnimi postopki obogatiti in nadgraditi ontološko kredibilnost fotografije, je v fotografski zgodovini bore malo (še največ jih najdemo med avantgardnimi likovnimi umetniki, ki so se med drugim ukvarjali tudi s fotografijo) in močno dvomimo, da bi bil med njimi tudi kateri izmed slovaških udeležencev razstave v Cankarjevem domu. Pa še to: zanesljivi viri navajajo, da so
dogovori za njeno postavitev trajali leto dni, predstavljena pa je bila že v in Solunu (kot ena izmed prireditev v programu evropske kulturne prestolnice); kljub temu se njeni slovaški organizatorji niso potrudili niti toliko, da bi jo pospremili z ustreznim katalogom ali vsaj z osnovnimi podatki o avtorjih in s seznamom razstavljenih del - na otvoritvi je bilo mogoče dobiti samo nekaj fotokopiranih listov s povzetkom nekakšnega eseja v angleščini!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani