nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Sklicevanje na, Brueghla, Arcimbolda, Goyo, Redona in še koga tja do in njegovih epigonov je fotografiji bolj v škodo kot v prid, ne glede na to, da imajo tudi tovrstne špekulacije s fotografskimi podobami svoje vnete zagovornike med kritiki in teoretiki. Kar nam razstava ponuja kot »imaginativno fotografijo«, je kvečjemu stranski produkt eksperimentiranja z možnostmi fotografskega izražanja na posreden način, in čeprav se zavedamo, da je tudi s fotografijami, ki nastanejo brez montažnih kombinacij in naknadnih vnašanj dodatnih pomenov v posnetek, mogoče manipulirati ter predstaviti realnost na drugačen način od tistega, na katerega je v določenem trenutku obstajala pred objektivom, je njihovo presežno vrednost iskati v interpretaciji motiva, ne pa v njegovi nasilni interpolaciji v spekulativne pomenske kontekste.
Avtorjev, ki jim uspe z montažo in podobnimi postopki obogatiti in nadgraditi ontološko kredibilnost fotografije, je v fotografski zgodovini bore malo (še največ
jih najdemo med avantgardnimi likovnimi umetniki, ki so se med drugim ukvarjali tudi s fotografijo) in močno dvomimo, da bi bil med njimi tudi kateri izmed slovaških udeležencev razstave v Cankarjevem domu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani