nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Upoštevaje bruto družbeni produkt oziroma kupno moč je tako mogoče ugotoviti, da slovenske založbe plačujejo pavšalne honorarje, ki so še enkrat višji od evropskega standarda (le-ta določa, da pripada avtorju 10 odstotkov od maloprodajne cene knjige), da so slovenski prevajalski honorarji precej višji od danskih, finskih, britanskih ali švicarskih in še marsikaj »hudega.« Branje Kovačeve razprave vsekakor ni nekaj, kar bi razveselilo tukajšnje pisatelje, še posebej pa jih ne more razveseliti ena od nespregledljivosti, ki jo omenja, namreč: (...) »če uporabimo evropske standarde, so slovenski založniki meceni dela svojih avtorskih in prevajalskih sodelavcev.«
Glavni in odgovorni urednik Pomurske založbe je omenil, da se pri izplačilu honorarjev opirajo na dvoje - na priporočilo ministrstva (honorarji PZ so pri subvencioniranih delih in naslovih, pri katerih finančna konstrukcija to dopušča, po pravilu nad sredino priporočenega razpona honorarjev), če pa predvidena sredstva
za knjigo ne omogočajo plačila honorarja v taki višini, pride na vrsto dogovor z avtorjem, rezultat pa je vsakokrat drugačen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani