nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
O avtorskih honorarjih oziroma politiki določanja njihove višine smo povprašali nekaj urednikov tukajšnjih založb in pokazalo se je, da je za to plat založniškega biznisa značilnih več elementov, še posebej ta, da so slovenski avtorji večinoma radi plačani pavšalno in nočejo tvegati skupaj z založbo. Pri zahtevah jim je v pomoč tudi tarifa avtorskih honorarjev, ki jo sestavljajo na ministrstvu za kulturo, pripomoček pri določanju honorarjev za subvencionirane izdaje, ki je eminentni ostanek nekdanjega Samoupravnega sporazuma o pravicah, obveznostih in odgovornostih založniških organizacij in avtorjev pri sklepanju pogodb, katerega temelj je bil vsakokratni »povprečni mesečni neto osebni dohodek v Socialistični republiki Sloveniji.« Zdajšnje tarife je ministrstvo določilo sredi lanskega leta (izhodišče za izračun je bila povprečna mesečna bruto plača v RS aprila 1997) in se v zaokroženih bruto zneskih berejo takole: za avtorsko polo, torej
okrog šestnajst strani leposlovnega ali esejističnega besedila sme avtor pričakovati od 46.000 do 141.000 tolarjev, pavšal za pesniško zbirko se giblje od 470.000 do 1,410.000 tolarjev, pavšal za dramo od 470.000 do 940.000 tolarjev, prevod pole leposlovnega, znanstvenega ali strokovnega besedila pa je vreden od 46.000 do 70.000 tolarjev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani