nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
»Škarij in platna resda nimamo v svojih rokah, imamo pa zato čas, veliko časa.« je resignirano dejala Claire Villiers, aktivistka ene od štirih asociacij samoorganiziranja brezposelnih, ki so odgovore Jospinove vlade (retroaktivna indeksacija »socialnega minimuma«, dodatna, posamična pomoč zaradi dolgotrajne brezposelnosti najbolj prizadetim, popusti v javnem prevozu ipd.) ocenili kot prvi, a nezadosten korak v smeri svojih zahtev in pričakovanj ter zato hkrati napovedali svojo stalno navzočnost na javnem prizorišču, za marec pa že nove protestne akcije. »Obtoževali so nas manipulacij, političnega spletkarstva,« je dejala, »a smo storili le to, da nam je atomizirano razočaranje, brezup, stisko mnogih ljudi uspelo povezati v morda še ne reko, a v potok, ki zanesljivo zbuja močno družbeno nelagodje, slabo vest. In ta živa voda zlepa ne bo presahnila, kajti mnogi od nas, tudi jaz, smo v tem gibanju znova našli svoje izgubljeno človeško
dostojanstvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani