nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Gre za pretanjeno meditacijo o drugačni nujnosti, tisti, ki nam prišepetava, da skladnost z notranjim ritmom terja prilagoditev zunanje stvarnosti. V tem je morda poglavitna odlika tega romana filozofske lirike: da je vsakdanjim ritualom uspel iztrgal krhelj izkustva, ki razkriva - prav ker je tako vsakdanji - univerzalno hrepenenje po harmoniji, ki ni brez estetskega ugodja, o čemer nam Noëlle Châtelet ne pusti dvomiti. Ne vem, mogoče je tak roman še težje napisati brez historične, politične in socialne razsežnosti, ker se pozornost raje osredotoča na metafiziko elegičnega časa, na sprejemanje novih pravil in novih oblik zanesljivosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani