nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Gleda, da bi bil viden, in pri svojem početju prodira v skrivnosti drugih - ne zgolj njihovega videza, njihovih teles, temveč tudi njihovih osebnosti, ki jih razodevajo izrazi njihovih obrazov, njihove poze pred objektivom, »zamrznjena« gestikulacija in umeščenost v kontekst posameznega triptiha.
Po drugi strani pa se spraševanje o telesu kaže kot identifikacija s čutnostjo, toda ne z vidika, kakršnega na to temo eksponira t.i. »erotična« fotografija, pač pa brez idealiziranja, v svoji neizprosni materialnosti, dobesedno kot realnost mesa, otipljive in do skrajnosti nedvoumne aluzije na to, kaj človeško telesno bivanje pravzaprav je, če vanj ne investiramo vsebin, na katere nas je navadilo civilizacijsko izročilo. Sugestivne kombinacije posnetkov teles in njihove posplošene materialne substance (posplošene zato, ker ni vedno nujno, da je fotografirano meso človeško) spreminjajo to realno spoznanje v avtorsko prepričljive vizualne formulacije, pred katerimi ne moremo ostati
brezbrižni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani