nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Je pa Beckettovo besedilo, tako kot njegov celoten opus, nekako dvoumno in odprto; najprej v določanju količine humorja, ki se skriva v bliskovitih replikah kreatur na odru, ki so polne duhovitih besednih iger in kar dobro zabrisanih štosov, biblijskih aluzij, bistroumnih nesmislov, kot se reče pri klasikih, in sploh vsakršnega materiala verbalne nature - za kar vse je poskrbel tudi prevajalec v slovenščino in dramaturški sodelavec tržaške uprizoritve. Pa ne le na ravni jezika, tudi globalno obstajajo različna tehtanja Godotove nenavzočnosti; vsem je jasno, da ima zadeva specifično metafizično težo in gostoto, da sodi v isto vrečo podob in primerjav, kot so prazno nebo, presušeni studenci in podobno, le da to potem eni boljše, drugi pa slabše prenašajo, eni vidijo zadevo bolj črno, drugi pa rožnato.
Vizualno in igralsko izčiščena tržaška uprizoritev v režiji ni hotela nič prejudicirati, odločitev o teži kot da je prepustila gledalcu, držala se je nekje na sredini
in ni napenjala ne somračnosti ne igrivosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani