nova beseda iz Slovenije

DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:



Ni namreč niti približno res, da je »v obdobju pripravljanja novih učnih programov za slovenski jezik in književnost manjkalo takšnih posvetov, na katerih bi se sestajali tako člani predmetne kurikularne skupine za slovenščino, njihovi sodelavci in recenzenti, kakor tudi učitelji praktiki ter strokovnjaki z univerze in raziskovalnih institutov«. Resnica je, da so vsebine in cilje gimnazijskega pouka književnosti učitelji praktiki sistematično spremljali in preverjali tri leta, da so pri tem bila dodatno upoštevana mnenja številnih literarnovednih strokovnjakov in celo literarnih ustvarjalcev; da je bila ob nemajhni udeležbi prva javna predstavitev izhodišč prenove že konec leta 1995 v Cankarjevem domu; da je bila posebna okrogla miza o tej prenovi na vrhniškem slavističnem zborovanju oktobra 1996; da sta o problematiki izšli dve tematski številki Jezika in slovstva; da delo ves čas precej podrobno spremlja časopis Slovenščina v šoli, deloma tudi Šolski razgledi; da je bila malo pred tem izvedena široka anketa o pouku slovenskega jezika in književnosti med slavističnimi aktivi; da je bila prenova pouka slovenščine v študijskih skupinah učiteljem predstavljena 1996/97, osnutek novega učnega načrta pa štirim vzorčnim skupinam spomladi 1997; da so bili cilji in vsebine jezikovnega pouka preverjeni s skupino multiplikatorjev februarja in aprila 1997 in da je pri tako imenovani racionalni evalvaciji sodelovalo 30 učiteljev gimnazij in štiriletnih srednjih šol; da je na preverjanju teh osnutkov oktobra 1997 sodelovalo okoli 200 učiteljev z gimnazij in strokovnih gimnazij in da so bile vse njihove pripombe dosledno upoštevane; da je bilo naročenih nekaj dodatnih strokovnih pretresov in da je delovna skupina upoštevala tudi mnenja ter predloge različnih posamičnih predlagateljev, priložnostne skupine verske vsebine oziroma Teološke fakultete, strokovnega sveta in PKK za gimnazije; da je predlog novega učnega načrta oprt tudi na mednarodne primerjave.

V omenjenem pismu je še rečeno, da je »v predlogu učnega načrta za slovenščino ostalo še precej spornih, nedorečenih ali šibkejših mest - pri opredeljevanju ciljev predmeta, njegovem obsegu, razmerju med jezikovnim in književnim delom, pri izbiri vsebin, njihovi didaktični obdelavi in izvedljivosti v šolski praksi«.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA