nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ali nismo morda prav v tem boju za prisvajanje prihodnjega spomina najbliže trenutkom, v katerih najbolj usodno sovpadeta intima in eksterier, možganske krivulje in lasni kodri, srce in fasada? me, da bi osnovno avtorsko fantazmo Kiarostamija lociral prav v vztrajne poskuse, ujeti tisti nemogoči trenutek, ko podoba sveta zares potrdi subjektovo željo, ko najgloblja intima in najbolj zunanji eksterier resnično sovpadeta. Srečanje ljubimcev na horizontu travnika v finalu filma Pod oljkami, pa tudi temna noč na obrazu samomorilca, ki obleži v svoji jami tik pred koncem zadnjega Kiarostamijevega filma Okus češenj, sta ravno dva načina uprizarjanja te iste meje, do katere lahko sploh seže filmski medij, predno razkrije svoje zunaj-filmske predpostavke, zrnca filmske slike in člane snemalne ekipe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani