nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Na tej sublimni točki največja nebogljenost subjekta neposredno sovpade z rušilno močjo neslutenih razsežnosti - kot na koncu Rossellinijevega filma Stromboli ali pa v tistem lepem prizoru Spielbergovega Imperija sonca, ko je deček prepričan, da je s svojo žepno svetilko priklical katastrofalno ladijsko obstreljevanje Šanghaja. Meja med zunaj in znotraj se zabriše, subjekt vidi svojo najglobljo željo zrcaljeno v dejanju, ki bi se tako in tako zgodilo tudi brez njega - le da se je prav tisti hip znašel na mestu, s katerega so konsekvence videti tisočkrat hujše, želja še močnejša, krivda še globlja: tam, kjer sem hotel le prijazen pogled, so za mano ostale ruševine.
Mar torej po fasadah ljubljanskih obrežij pišejo le nerealizirani vandali?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani