nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Julij uprizarja prostor (v konkretnem) in čas (v abstraktnem smislu), kjer ni mogoče »normalno« komunicirati, delovati, govoriti, glasovi igralcev so v glavnem popačeni: ali s pomočjo tehničnih pripomočkov ali z lastnim prilagojenim nastavkom, s ponavljanjem itn. Julij, tako se zdi, ni igra o »končnih«, »milenarističnih« rečeh, temveč »samo« igra o glasu; v samo »srce« glasu nas na začetku popelje igralec, ki mu s pomočjo kamere gledamo v glasilke. Ta glas nato v tej predstavi po nekakšnem »naključju« privzame obliko dialogov iz Shakespearovega Julija (kar morda sploh ni bistveno) oziroma célo serijo različnih diahronih formalnih podob (kar je vsekakor pomembnejše), pred nami se v resnici uteleša in uprizarja svojo, od Julija povsem neodvisno »igro«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani