nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V Juliju pred nas prihaja serija že »predelanih« podob in prizorov: lisica, ki drsi s prizorišča, čevlji, ki padajo na kup, svetleči se križ nad glavo nekakšnega junaka iz »suma«, mačka z vrtečo se glavo itn.; njihovo zaporedje pa je zgolj formalno-narativno in ni strukturirano v globinski pomenski niz.
Uprizoritev, ki sicer očitno razpada v dva »fabulativna« dela (prvi je iniciacijski, antični, moški, na poseben način goli svet, drugi je kataklizmični, futuristični, prenapolnjen in razpadajoč ženski svet; zgodba, ki se v prvem delu začne, se dokonča v drugem), nima niti resničnega središča niti jasnega oboda. Še najbolj značilna je njena zvočna površina: plasti različnih zvokovnih sistemov (glasba,, govor) v ilustrativni, dramatični ali povsem »telesni« funkciji evocirajo neke vrste akustični spomin, ki je edini ritmično urejen in na specifičen način »poetičen« element predstave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani