nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Bili so drugi časi. Takrat se je vse mesto ukvarjalo z gladovalcem; iz dneva v dan, dokler je gladoval, so se zanimali zanj čedalje bolj; vsakdo je hotel gladovalca videti vsaj po enkrat na dan; ko je bilo čedalje več dni, so se našli celo abonenti, ki so po cele dneve sedeli pred malo rešetkasto kletko; tudi ponoči so ga hodili ogledovat, ob svitu bakel, da bi bil učinek bolj imeniten; ob lepih dnevih so zanesli kletko na prosto in tedaj so kazali gladovalca zlasti otrokom; odraslim je bilo le zabava, udeleževali so se je pač modi na ljubo, otroci pa so strmeli z odprtimi usti, zavoljo varnosti so se držali za roke in ga gledali, kako sedi na razsuti slami, odpovedujoč se celo stolu, bled, z mogočno štrlečimi rebri, kako zdaj vljudno prikimava, se zdaj trudoma smehlja in odgovarja na vprašanja, zdaj celo roko izteguje skozi rešetke, da bi si dal otipati suhost, potem pa se spet pogrezne čisto vase, se ne zmeni za živo dušo, niti ne - dasi je to zanj tolikanj važno - za bitje ure,
edinega opreme v kletki, marveč s skoraj zaprtimi očmi le gleda predse in kdaj pa kdaj srkne kapljo vode iz majhnega kozarčka, da bi si ovlažil ustnice.«
( Kafka: Gladovalec)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani